Lomolena

Pepermintov pinknik si bom zapomnila po:

Danes se je utrgalo nebo in kaže, da še nekaj časa ne misli nehat s teženjem. Danes tako ni bilo za fotkat, lahko pa namesto tega obujamo spomine, recimo na en rahlo deževni ponedeljek:

Ko človek ponovno osvoji kupovanje in vstavljanje filmov, se sčasoma opogumi tudi za strokovni pregled fotkičev, ki so jih uporabljali starši. V omari  se je doma leta valjal ruski zenit z napisom Moskva80 in čeprav je težek k svina in mi je prvi film dobesedno strgal, sem s prvo rundo kar hepi. Zadnji u izi pondelk je bil dobro podokumentiran in naj bo tole samo uvod:)

Vedno, ko gremo kam malicat, si prisežem, da bom tokrat pa res pofotkala vse dobrotke, ki bodo prihajale na mizo. Ampak bajski smo pač bajski in na fotkanje pomislim, če že, res šele tik pred finalom, ko že skoraj dremam za mizo, ali pa se skušam pripravit do vzravnanega sedenja. Imamo pa zato vedno bolj bogat arhiv sladičk… vsaj nekaj, ane.

Eno od pravil lomografije je: bravni film za sončne dni, črno-beli za deževne. No, tale garažna hiša bi bila verjetno tudi z barvnim filmom enako sivahna, čeprav je tisti dan sijalo sonce, ampak takole v črno-belem se lahko vsaj dela, da je kakšna bolj fina stavba.

Zadnjič nas je I. povabila na pozno pivo v Drugo pomoč. Ker tisti dan nisem še nič jedla, mi je druga polovica Lomolene v svoji rezidenci, v bližini katere se baje tudi pozimi v belih nogavicah in natikačih sprehaja Pinkney, skuhala en super rižek in odprla tisto nesramno malvazijo, za katero računam, da nam bo družbo delala tudi ob naslednji pozni malici.

Ko smo se pokompletirali, je bilo seveda iz škatle potrebno izbrati večeru primerno lomo pošast:

Blackbird fly in holga sta prišli v finalni izbor in podali smo se v blage snežne razmere. Fotka pred odhodom:

Valda smo prišli med zadnjimi, na ciljni lokaciji so si namreč že začeli razlagati hecne stvari:

Drugi pa so si ogledovali teren za ročkast fuzbal.

No, mi smo nekje po tretjem gin tonicu nehali fotkat:)

Zadnjič smo šli v Kino Šiška gledat Lako.

In ne, ni bil edini v dvorani, ki je znal pokat hecne face.
Ampak mi smo imeli sabo holgo, on pa ne.

Vzameš holgo, vanjo daš črno-bel 120 film, k sebi povabiš ekipo, nekaj malega skuhaš, zraven odpreš buteljko ali dve in na koncu poveš, da so še macaronsi. Fotkaš.