Lomolena

Rada imam tatuje. Sej ne, da so za zmeraj!

Tale dvojno refleksna tehnologija blackbird fly fotkića je včasih cel izziv, ko probaš na isto fotko spravit dve punci. Pa še Bambija. Pa našitek “mistake of the heart”. In še tole pisano ozadje LP-ja.

V zadnjih izdihljajih zime je čas, da pogledamo,
kaj so to sezono nosile naše dame.

Mladenka na sliki je za izlet do eko malice oblekla
vinsko rdeč plašč, ki ga je kombinirala z rdečimi
škornji in rdečimi sončnimi očali. Za podobno
kombinacijo rdeče, bele in sprano modre se je
tisti dan odločila tudi prodajalna na vogalu.

Neposredno iz New Yorka pa je prišel tale pripomoček:
kosmato ušesno obuvalo ali po domače mufki.
Primerni tako za januarski mraz v Williamsburgu,
kot za posedanje v slaščičarnah na bregu Ljubljanice.
Dama na sliki se je odločila za pozo Grete Garbo.
Ali kot jo je opisala sama: “Go away, i want to be left aloooone”.

Zadnjič nas je I. povabila na pozno pivo v Drugo pomoč. Ker tisti dan nisem še nič jedla, mi je druga polovica Lomolene v svoji rezidenci, v bližini katere se baje tudi pozimi v belih nogavicah in natikačih sprehaja Pinkney, skuhala en super rižek in odprla tisto nesramno malvazijo, za katero računam, da nam bo družbo delala tudi ob naslednji pozni malici.

Ko smo se pokompletirali, je bilo seveda iz škatle potrebno izbrati večeru primerno lomo pošast:

Blackbird fly in holga sta prišli v finalni izbor in podali smo se v blage snežne razmere. Fotka pred odhodom:

Valda smo prišli med zadnjimi, na ciljni lokaciji so si namreč že začeli razlagati hecne stvari:

Drugi pa so si ogledovali teren za ročkast fuzbal.

No, mi smo nekje po tretjem gin tonicu nehali fotkat:)

Zadnjič smo šli v Kino Šiška gledat Lako.

In ne, ni bil edini v dvorani, ki je znal pokat hecne face.
Ampak mi smo imeli sabo holgo, on pa ne.

Vzameš holgo, vanjo daš črno-bel 120 film, k sebi povabiš ekipo, nekaj malega skuhaš, zraven odpreš buteljko ali dve in na koncu poveš, da so še macaronsi. Fotkaš.

Ogromno kul lomo portretov nastane na kavicah, takole čez mizo. S puncama na fotkah je bilo takšnih kavic res veliko, verjetno do zdaj že več kot naslovnih tisoč. In čeprav se morda na prvi pogled zdi, da smo med kavico in sendviči izvedle še manjšo revolucijo in na koncu rešile svet, je nujno poudarit, da se to zgodi samo včasih.

Najboljše pri lomo fotkah je to, da ko iz torbe povlečeš rumenkasto plastičen fotič, se noben ne skrije in ne zacvili ‘ne me slikat’, ampak podzavestno naredi najbolj butasto faco in zato imamo radi lomo portete. Teh bo tukaj veliko. In če vas na ulicah ustavita dve punci s plastičnimi fotoaparati, vam ne preostane nič drugega, kot da se naštimaste like nobody’s watching..

Aja, na zgornji fotki je Dušanko, party fant, ki je baje po novem budist. Bomo pofotkali. Budista.

Na Lomolove so sami happy people. Zanalašč!